Na zacetku našega stoletja so tudi Ljubljana in bližnje vasi že imel svoja skromna gasilska društva. Tako je leta 1907 tudi vašcanom Zaloga, Spodnjega in Zgornjega Kašlja, do tedaj le skrita želja v srcih, postala resnicnost. Dva napredna vašcana sta se odlocila in ustanovila gasilsko ceto s sedežem v Zg. Kašlju. To sta bila Grad Franc iz Zg. Kašlja in Dimnik Ivan iz Zaloga. Zbrala sta okoli sebe vrsto mož in mladenicev, tako da je takratno clanstvo novoustanovljene enote štelo kar 53 mož, ki so bili tako iz Zaloga, kot iz Spodnjega in Zgornjega Kašlja. Takratno vodstvo so predstavljali: - predsednik Grad Franc - namestnik Dimnik Ivan - tajnik Mercina Ignac Kmalu po ustanovitvi cete so organizirali prvo veselico, katere izkupicek je šel za nakup kar dveh rocnih brizgaln in sicer ene za Zalog, ter druge za Zg. Kašelj. Zaradi, za takratne pojme, precejšne oddaljenosti obeh vasi in zaradi želje po osamosvojitvi, se je zaloška skupina odcepila in od takrat naprej tudi štejemo, kot leto ustanovitve našega društva, leto 1908. Zanimivo je, da je bil že v letu 1909, po zaslugi odbornikov, zgrajen prvi skromen gasilski dom, kamor so lahko spravili brizgalno in orodje. Leta 1927 je bil postavljen prvi, sicer še leseni stolp za sušenje cevi, še isto leto pa je bila napeljana tudi elektricna napeljava. Leta 1930 je prizadevno društvo že nabavilo prvo motorno brizga1no, svojemu namenu je služila preko 30 let. Svojo upravicenost je motorna brizgalna krepko dokazala v casih, ko so tajno najeti požigalci tudi po dvakrat dnevno podtikali ogenj na objekte konkurencne zavarovalnice. Obdobje pred drugo svetovno vojno predstavlja cas, ko naši gasilci niso bili aktivni le na svojem podrocju, ampak so bili vec ali manj tudi nosilec prosvetnega dela na vasi. Gasilci so v tistih casih odigrali na odru Cirilove dvorane, nasproti sedanjega zadružne ga doma, tudi po tri igre v eni sezoni. Kot prvo so uprizorili igro Mlinar in njegova hci, nato pa še Bele vrtnice in Deseti brat. Omenjene igre so prizadevni gasilci igrali tudi v okolici in ne samo v Zalogu. V dvorani Cirila Požarja so našli tudi prostor za veselice pozimi, za silvestrovanje, pustne zabave in vinske trgatve. S tem so si ustvarjali financna sredstva za uspešno delovanje društva. Naj omenim še eno zanimivost. V društvu so v starih casih obstajale tudi kazni za neizvrševanje nalog. Na poziv orodjarja so morali priti clani na delo, kdor ni prišel ali si ni priskrbel namestnika, je moral placati 10 dinarjev kazni v društveno blagajno. Med vojno je žal tudi sedem clanov zapustilo gasilske vrste, kar nam zgovorno prica vgrajena spominska plošca na gasilskem domu. Omenjena plošca je bila slovesno odkrita ob naši štirideseti obletnici, to je bilo 1. avgusta 1948. Pozabljene so bile vsakoletne maše v cast sv. Florjana, zašcitnika nas gasilcev. Prebivalci Zaloga, Sp. Kašlja in Podgrada so z razumevanjem pomagali društvu, ki je potrebovalo pomoc pri uresnicevanju svojih nacrtov. Leta 1949, torej kmalu po osvoboditvi je naše društvo dobilo prvi tovorni avtomobil znamke Praga, katerega je že po štirih letih zamenjal tipiziran gasilski avtomobil tipa Steier. Res da je omenjeni avto imel polne gume, vendar vgrajeno mocno crpalko, ki je zelo dobro služila svojemu namenu. Za omenjeni vozili pa smo od Poklicne gasilske brigade Ljubljana prejeli orodno vozilo znamke Graff Stift. Društvo je uspešno slavilo svoje uspehe in praznovalo svojo 45. obletnico obstoja. Ob tej priložnosti je bil v društvu razvit nov prapor. Leta 1958 je bil namesto lesenega stolpa zgrajen zidan stolp za sušenje cevi. Nekaj let kasneje pa je dom dobil tudi vodovodno napeljavo. Leta 1968 je v društvo prišlo prvo popolnoma novo gasilsko vozilo, IMV kombi. Leta 1978 pa se je prvic zgodilo, da zaradi trenj med Gasilskim društvom in takratnimi oblastniki nismo praznovali okrogle obletnice. Generacije so se menjale in v društvu se pojavijo nova imena clanov in sicer Bucar Anton, Cerne Anton, Zupancic Janez in drugi. V tem obdobju se pojavi želja po obnovitvi doma. Kljub zacetnim težavam in smrti komaj izvoljenega predsednika gradbenega odbora Lojzeta Bukovca, se je dom vendarle zacelo 12.7. 1972 podirati. Pri sami gradnji je imelo društvo veliko težav, a je kljub tem dom že v nekaj mesecih dobil svojo sedanjo obliko. Nic koliko prostovoljnih ur clanstva je bilo vloženih, da je bil dom pod streho. Ni minilo dolgo in zopet se je zacela nova akcija pridobivanja sredstev, tokrat za novo avto cisterno TAM T125, oziroma kombinirano vozilo. V letih 1986-87 je ob domu zrasel nov prizidek. Leta 1987 je društvo postalo bogatejše za orodno vozilo TAM 80. Društvo pa je nabavilo tudi veliko prepotrebne opreme, tako delovne obleke, porotex obleke, nove uniforme, elektro agregat za razsvetljavo, aluminijasto lestev, ter opremo za UKV zveze. V domu smo napeljali tudi centralno ogrevanje in si preuredili dvorano, da sedaj bolj služi svojemu namenu. Ob 90 letnici smo obnovili dom, nabavili nov prapor in celo vozilo GV-V1 IVECO. Med pomenbnejšimi sponzorji sta podjetji VETIS, d.o.o. in STRAHTRANSPORT, z.o.o.. Od leta 2006 pa smo bogatejši še za vozilo TAM T190 z oznako GVC 24/50.

 

    SLOhosting.com priporoča :